| Dali samo ednas se ljubi?
Dokolku veruvame deka samo ednas se ljubi, odnosno deka imame pravo na samo eden
ljuboven izbor vo zivotot, sto ke bide posledica na ova veruvanje?
Stravot od mnogute greski i razocaruvanja, somnezite, kriticnosta,
nesposobnosta da se prifatat i preziveat prijatni i neprijatni emocii
povrzani so ljubovnoto iskustvo. "Sto ako zasakam pogresna licnost?”.
"Sto ako si ja prokockam edinstvenata sansa?”. I
taka, stanuvame kontrolirani i kriticni. Stom zabelezime necija
naklonetost, vednas pocnuvame da i naogame maani na taa licnost.
Podobro vednas da otkrieme se sto ne cini kaj nea, pred da i go
"podarime naseto srce”. Podobro da pobegneme vednas i da si ja socuvame
svojata "karta za ljubov”. Nema da bideme ni svesni kolku ubavi covecki
osobini ne sme registrirale i kolku interesni, emocii bogati so
iskustva ni izbegale zatoa sto ne sme gi barale. Ke barame i ke najdeme
pricini za begstvo od bliskosta. Taka, celiot svoj zivot ke go
pretvorime vo cekanje na "vistinskata ljubov” i "idealniot partner”. A
kako da otkrieme kolku e nekoj za nas ako ne dopustime zaednicki
iskustva vo razlicni situacii? Na prv pogled mozeme da se zaljubime, no
ne i da sakame. Da se zaljubis, znaci da si ja proektiras svojata bajka
za princot ili princezata na nekoja privlecna licnost za nas koja
vsusnost i ne ja poznavame. Taa ne privlekuva so izgledot, so nekoja
osobina ili vestina, a nie i pripisuvame se sto sakame da ima. Kako
proaga vremeto, nastapuva fazata na otresnuvanje, pa svakame deka
licnosta vo koja sme se zaljubile ne e takva kakva sto ni se cinela na
pocetokot.
Prijatel - da se bide ili ne? Vi
go pretstavuvam najnoviot vid na zagrozeni sustestva – prijatelot.
Mozebi nikoj nema da se soglasi so ovaa konstatacija, ne ni mora, ova e
samo moe mislenje. Deka prijatelstvoto ne e toa sto bese, znaeme site. Retko
koj moze da mu veruva na nekoj drug, retko komu mozes da kazes deka ti
e vistinski prijatel. No, sto bi bila poentata na zivotot ako ne se
nadevame na podobro utro. Pa isto taka se nadevame deka prijatelstvoto
nekoj den ke go dostigne nivoto na koe sto treba da e. Sto e prijatel? Prijatel
e covek so kogo si ispil nekolku piva i si spodelil mnogubrojni tajni,
prijatelot e toj koj sto ke ti pomogne koga ke se najdes vo tesno,
prijatelka e taa so koja sto idete na shopping i na zurki. Prijatelot e
covek koj sto te sfaka i razbira, i togas koga ti samiot tesko se
razbiras. Prijatel e covek koj sto ti se dopaga, kogo go znaes i komu mozes da mu veruvas. Sto e prijatelstvo? Prijatelstvoto
e magija koja sto se sozdava od dvajca luge. Taa e vrska pomegu dvajca
luge koja sto treba da trae i da zblizi. Prijatelite se skapoceni
kamenja i kako takvi treba da se tretiraat. Da se ima prijatelstvo so
nekoj, znaci da se ima doverba vo nekogo i taa doverba da ti bide
vozvratena. Sto e potrebno da se bide dobar prijatel? Prijatelstvoto
ima nekolku klucni momenti. Tie se spored mene doverbata i triagolniot
kluc na prijatelstvoto. Doverbata e edna rabota bez koe edno
prijatelstvo ne moze da opstoi. Za da bides dobar prijatel, treba da
imas mnogu doverba vo personata so kogo si resil da se sprijatelis. Triagolniot kluc na prijatelstvoto podrazbira – zemanje, davanje i delenje. Od prijatelot treba da se zeme tolku kolku sto ke ti se dade, da se dade sto e mozno poveke i da se deli sto e mozno poveke. Dodeka
go citate ova, sigurno vi se navrakaat spomeni od slucki koi sto vi se
slucuvale so vasite prijateli. Slucki koi sto nikogas nema da gi
zaboravite. Ostavete go svoeto ego na mira, barem za nekoe vreme, BIDETE PRIJATEL!
Zosto mazite ne placat?
Dali
ste go videle vasiot partner ili soprug da place? Odgovorot obicno e –
ne, nikogas, ednas. Zosto? Zosto zenite placat? Dali i zosto solzite se
privilegija na zenite? Ili pak, ima li fizioloski razliki pomegu mazite i zenite sto ednite placat a drugite retko ili nikogas? Ako
e taka I postojat razliki, togas tie bi se zabelezale uste kaj
bebinjata, odnosno zenskite bi placele, a maskite – ne. Placat
bebinjata maski i zenski, placat decata maski i zenski i naednas
maskite deca prestanuvaat da placat. Ste primetile li koga vasiot sin
prestanal da place? Se sekavate li vie gospodine koga prestanavte da
placete? Vospitanieto
e determinirano od opstestvoto, kulturata, obrazovnoto nivo,
veruvanjata, stavovite, pa duri I od predrasudite. Roditelite se
obiduvaat da gi vospituvaat decata izbegnuvajki i odredeni "zastareni”
stavovi i veruvanja. i vie takvi sovremeni, go ucite vaseto masko dete
deka koga e tazno, povredeno, koga nesto go boli – si zaplace. i
soprugot e so identicen stav. Deteto e "so dozvola” da si gi pokaze
emociite, da zaplace. No, eden
den primetuvate deka vasiot sin prestanal da cmizdri. Go gledate deka
koga mu e tesko, so sila I maka gi stega solzite, uporen e, porasnal,
emotivno sozreal. Pa zar emotivno zrelite ne placat? Znaci, vie ja
dadovte dozvolata, a vaseto dete sepak ne place. Kade se javi
zabranata? Stigna li taa samo od drugarite (od prekarite ili zborovite
"placko”, "ligush”) ili od ucitelite, babite, sosedite, rodninite
("ajde ne placi, pa ti si masko, nemoj da zmizdris kako zena”). Vo
"neidealni” uslovi, tie poraki za "maskost” i deka toa e svojstvo na
zenite i e zenska karakteristika stignuvaat i od roditelite. I, sto da
pravi maskoto dete, osven da resi da bide bez taa "sramna osobina”?
Povreden emotivno, tazen, razocaran, pretrpel zaguba, mu se place – a
ne place, gi golta solzite. Takov
"zajaknat”, stanuva soprug, tatko i eve go – soocen so nesto sto licno
go pominal. Ima sin. Kako da mu pomogne? Kako da mu dade dozvola na
svojot sin da place? Svesen e od edna strana deka toa e vo red, no kako
ke mu pomogne na svojot sin da se sooci i odbrani od okolinata koja
poradi taa osobina ke go zigosa, ke go ismeva i ke mu dade prekari? Placat
li mazite koga nikoj ne gi gleda? Ne, i togas ne placat, odlukata e
donesena vo ranata vozrast, inkorporirana e vo licnosta, del
e od nea i nema popustanje. Moze bi nekogas, vo retki priliki – na
pogreb ili koga e vo alkoholizirana sostojba ke popustat "kochnicite”,
no i za toa ponatamu ne se zboruva. A
kako ke reagiraat lugeto, site nie, koga nekoja maska licnost ke se
rasplace? Zbuneti se, se cuvstvuvaat nelagodno, ne znaat kako da
reagiraat i sto da pravat. Gospod gi stvoril mazot i zenata ednakvi. A sto mislite, placel li Adam?
Kakov karakter ve krasi?! Mnogumina
od vas, da ne recam site, mnogu pati razmisluvale vo vrska so toa kakov
karakter i temparament imaat. Vo ovaa kolumna ke se potrudam kolku
tolku tie razmisluvanja da gi razbistram. Lugeto
generalno zemeno, smetam deka onie so sprotiven temperament ne mozat da
bidat srekna i harmonicna dvojka. No zivotot potrvduva deka tie vzaemno
se dopolnuvaat, toa sto edniot temperament go nema, go ima drugiot. Vo
sekoe pravilo ima iskluchoci. Duri i da ne im veruvate na psiholozite
koga se obiduvaat da ve poucat, moze bi barem da se pozabavite so
nivnata klasifikacija na temperamentite. Sekoj
od nas doaga na bel svet so opredelen temperament, vo golem stepen
nasleden od roditelite. Psiholozite zboruvaat za cetiri osnovni tipa.
Procenete kakov tip ste vie i vasiot partner, prijatel ili rodnina.
Moze bi togas ke svatite zosto vi e tolku tesko da se prisposobite eden kon drug. Kakov karakter ve krasi? Psiholozite temperamentot go delat na cetiri vida, i tie se: Sangvinicen temperament, kolericen, melanholicen I flegmaticen. Sangvinikot
e emocionalen, iskren, optimist, umee da mu se raduva na zivotot.
Poveke se rakovodi od svoite cuvstva otkolku od razumot. Ja poseduva
retkata umetnost da bide sreken. Isklucitelno komunikativen, toj saka
da gi deli so drugite svoite radosti i tagi. Nikogas ne mu nedostigaat
prijateli. Najgolemite nedostatoci mu se slabata volja i nedovolnata
disciplina. Kolerikot
e aktiven, ziv, so silna volja, samostoen i nezavisen. Sekogas ima
licno mislenje i podgotven e da go izrazi. Aktivna priroda koja ne
ocajuva i ne zapira pred preprekite. Ne e sklon da izrazuva simpatii i socuvstvo
kon drugite. Cesto e nezadovolen, najmnogu od okolnite. Lesno se
razgnevuva – treska so vratite, udira so tupanici po masata, ja
pritiska avtomobilskata sirena i.t.n. Ne smetajte na vnimatelnost I na
uctiva ljubeznost od negova strana. Melanholicarot
e talentiran, podgotven za zrtvi, cuvstvitelen, so raspolozenie koe
lesno se menuva. Gi saka drugite I kopnee da bide sakan. Koga bara
prijatelstvo, pretpocita drugite da go napravat prviot cekor.
Planirajki nesto, gi predviduva teskotiite vo detali. Za razlika od
kolerikot optimist, ne veruva vo svojata sreka. Ima visoko razvieno
cuvstvo za odgovornost. Flegmaticarot
e spokoen, bezgrizen, so debeli nervi. Se cini deka nisto ne moze da go
izvadi od ramnoteza. No pod maskata na nezainteresiranost I
ramnodusnost cesto se krijat vreli cuvstva. Kako od ogan bega od kakvi
I da se inicijativi – sekogas si naoga nekoe izvinuvanje. Po
karakter e egoist – se grizi samo za sebe, tugite problemi ne go
interesiraat. Nikogas ne vika I ne se kara, no za smetka na toa, toj e
golem inat.Prasanjeto sto treba da se postavi sega e, dali ednakvite ili sprotivnite karakteri se podobra varijanta? Spored psiholozite, ne e mnogu dobro partnerite da imaat isti temperament. Moze li da si zamislite kako edna dvojka koja sto eden od drug e pobujen I poagresiven bi ziveele pod ist pokriv? Sigurno deka seto toa nema da pomine bez kavgi. Ako ste resile da izbirate luge, imajte gi na um slednive dve, spored psiholozite, idealni kombinacii na temperamenti: Sangvinik + melanholicar Toj
e dirigent, gori od zelba da im pricinuva na drugite radost, da gi
pravi srekni. Od druga strana, melanholicarkata cesto paga vo pesimizam
I ima potreba od covek koj sto ke ja vadi od takvata sostojba. Kolerik + flegmaticarka Toj
e dinamicen, energicen, saka da rakovodi. Taa spokojna, vozdrzana,
pasivna, gotova e da se potcinuva. Taka harmonijata megu dvajcata e
zagarantirana.
Ako ne ste vo nikoja od ovie dve kombinacii, ne ocajuvajte. Nezavisno
od seto ona sto bese kazano dotuka, vie mozete da se prisposobite eden kon drug I da bidete srekni – ako navistina go sakate toa
Objasnuvanje okolu fenomenot déjà vu
Sigurni
ste, ova veke vi se ima sluceno, veke ste go doziveale porano. SO
istite podrobnosti, na istoto mesto, so istite luge. Cuvstvoto ve
obzema za mig i trae sosema kratko. No dodeka ste vo negov plen, kako
da se gubite vo vremeto – nekade megu minatoto i segasnosta. Koga
ke ve obzeme cuvstvoto na veke videnoto, vi se cini deka eve, ke mozete
da se setite koga i kako ste go doziveale nastanov porano. Tokmu koga
mislite deka se ke vi se razjasni, cuvstvoto pocnuva da izbleduva i da
se gubi. Na kraj, sosema isceznuva. Sekoj od nas bil vo takva sostojba, narecena po francuskoto "déjà vu" (veke videno). Ponekogas toa ni se javuva pod formata "deja vecu" (veke doziveano) ili pak drugpat ne spoletuva "deja lu" (veke procitano). Juznoafrikanskiot
psihijatar Verner Nep naveduva duri 20 raznovidnosti na ovoj fenomen,
star kolku i samiot covek. Tolstoj, Dikens, Fjord – mnogu golemi iminja
pisuvale za nego. I, se razbira, obidite za negovo objasnuvanje se
beskonecni. Da zapocnam so magicnite tolkuvanja. Cuvstvoto
za veke doziveanoto e dobredojdeno za propovednicite na verata vo
povtornoto raganje. No i drugi go koristat kako dokaz za svoite
tvrdenja. Mnogu
parapsiholozi ovaa neobicna pojava ja povrzuvaat so sposobnosta na
covekot potsvesno da pretcuvstvuva. Natprirodnite svojstva sto gi
poseduvame (parapsiholozite ni gi prepisuvaat bez kapka somnevanje) ni
dozvoluvaat da predviduvame nekoi idni situacii. No informacijata za
niv nie ja skladirame vo svojata potsvest. Duri koga navistina ja
prezivuvame situacijata predvidenoto isplivuva vo naseto soznanie.
Drugi pricinata za ovoj fenomen ja baraat vo sosema razlicen pravec.
Spored niv, nasiot um ponekogas se vklucuva vo mrezata na nepoznatata
kosmicka dimenzija. Vo nego se cuva (duri i vo pismen vid!) celata
vistina za minatoto, segasnosta i idninata na svetot. Vo
takvi momenti nasiot um ja cita vistinata za idninata, no zaedno so toa
nastanite gi prezivuva i na jave. Se slucuva nesto kako dupliranje na
dejstvata. Ottuka – cuvstvoto za nesto poznato. Nekoi
pak se kategoricni deka falshlivite spomeni doagaat od nas po
telepatski pat. Drug covek, koj se naoga na isto mesto so istoto vreme,
so kogo ste vo umstvena vrska, vi go predava ona sto go gleda i sto go
slusa vo momentot, nekolku sekundi pred vas samite da go vidite i cuete. Site
objasnuvanja okolu veke videnoto se prilicno neverojatni i teski za
veruvanje, no vprocem, takva e i prirodata na vakviot fenomen, prilicno
neverojaten. Tuka ke se obidam i jas da dadam i jas da dadam kakva takva teorija za toa sto e veke videno (citirano!): "Ako
mozokot e golema prostorija kade sto dnevno se cuvaat po iljada mali
slikicki od sekoja slucka, mozno e ako vo bliska idnina ni se sluci
nekoja slucka koja sto ima nekolku slicni faktori kako nekoja
prethodna, bez razlika dali faktorite se subjektivni ili objektivni,
mozokot potsvesno so pomos na mozocnite kletki da se aktivira i da dade
nekakva slika koja sto nie ja prepoznavame i ja cuvame kako da sme ja
videle i doziveale veke”. Fala bogu sto ne sum naucnik, i nikoj (se nadevam) nema da ja zeme ovaa teorija zdravo za gotovo. E sega, malku poveke za toa sto vistinskite nauchnici imaat da kazat vo vrska so ovoj fenomen: Edni
naucnici smetaat deka pojavata e povrzana so anomalii do koi doaga pri
normalnoto odvivanje na procesite vo mozokot. Gi narekuvaat greski pri
raspoznavanjeto. Koga se doaga do takvi greski? -
Koga prezivuvaniot vo momentot nastan ni se cini poznat, nie vsusnost
ne go pamtime nego, tuku nekoj drug nastan od minatoto sto mu e slicen.
Nekoj element od segasnata situacija aktivira opredelen jazol vo
mozokot, kade se cuvaat sosema razlicni nastani, no mnogu slicen na
segasniot. Otrilika, nesto kako i mojata teorija, samo sto e daleku postrucna. Zamislete
si deka ste na nekakva proslava. Lugeto okolu vas se podnapieni.
Zamislete si sto ke se sluci koga zabavata ke zavrsi i koga sekoj ke
treba da se kaci vo svojot avtomobil i da si trgne doma. Naednas go
imame cuvstvoto za veke doziveano. Vsusnost, vie ste stignale do eden
fajl vo mozocniot sistem, vo koj e skladiran spomenot za nekoe drugo
praznuvanje, na koe ste prisustvuvale pred nekolku meseci ili godini. I
togas lugeto bile raspolozeni, a vam vi minala istata misla niz umot. E tuka ne se zbori za afteri, toa e cela druga tema za filozofiranje. Spored
specijalistite, ako dvata nastana zgora na se se povrzani i so nekakov
emocionalen faktor, moznosta za pojava na falshliviot moment e uste
pogolema. Drugi naucnici se na mislenje deka pricinata za cuvstvoto na veke doziveanoto se anomalii pri percepciranjeto. Spored
ovaa teorija, nestata zavisat od toa kako gi prifakame i kako ja
osmisluvame nadvoresnata realnost. Problemot se krie vo nepravilnata
koordinacija na dvete mozocni hemisferi. Tie se nesto kako dva
samostojni mozoka vo glavata. I pokraj toa sto funkcioniraat
istovremeno i se mnogu dobro uigrani, sekoja hemisfera od razlicni
covecki organi (oko, uvo i.t.n.) prima svoja sopstvena, oddelna
informacija. Da pretspostavime deka hemisferata A ja prima taa
informacija nekolku delovi od sekundata porano od hemisferata B. Koga B
ke zapocne da raboti, vo nas se sozdava edno maglovite cuvstvo za
poznatost. Ili cuvstvo, toa veke sum go doziveal. I navistina ste go doziveale–del od sekundata porano, preku hemisferata A. E sega, ne bi bilo interesno dokolku i psihoanaliticarite ne izmesaat prsti vo ovoj fenomen. Imeno,
psihoanaliticarite imaat svoe objasnuvanje za ovoj fenomen i toa
povtorno e povrzano so pogresnoto raspoznavanje. Povtorno ni se cini
deka nastanite sme gi preziveale porano, a vsusnost, se prepoznavame na
nekoi slicni nastani. No ovojpat – poradi avtocenzurata na nasiot um.
Poradi nekakvi pricini, toj go potisnuva spomenot za starata slucka, na
toj nacin sto ne mu dozvoluva da ispliva vo nasata svest. Nasiot
sopstven mozok gi krie informaciite od nas! I ne frla vo edna mnogu
zbunuvacka sostojba – em mi se slucuvalo, em ne mozam da se setam koga
i kade, ebago! Ovaa teorija ja objasnuva i maglovitosta sto sekogas e prisutno pri cuvstvoto za veke doziveanoto. A kako poinaku da se cuvstvuvame pri celata taa zbrka od segasnosta i potisnatite spomeni od minatoto vo nasata glava? Koe od ovie objasnuvanja e tocno, samo gospod znae. Kako i da e, jas se potrudiv kolku tolku da ve upatam.
Nemate vreme? Procitajte ja prikaznata!
Koga
vi se cini deka ja gubite kontrolata nad vasiot zivot, koga 24 casa na
den ne vi se dovolni, setete se na ovaa prikazna za staklenata tegla za
tursija i za kafeto. Eden profesor stoel pred grupa studenti na cas po filozofija i drzel nekoi predmeti pred sebe. Koga zapocnal casot, bez zborovi podignal
golema, staklena, prazna tegla koja najcesto ja koristime za zimnica i
ja napolnil so topcinja za tenis. Potoa gi zaprasal studentite, dali ovaa staklena tegla e polna? Site odgovorile potvrdno. Potoa
profesorot zemal kutija so kamencinja i ja isturil vo teglata. Blago ja
zanisal. Kamencinjata go ispolnile prazniot prostor pomegu teniskite
topcinja. Togas povtorno gi zaprasal studentite, dali teglata sega e
polna? Studentite odgovorile so edno golemo DA. Slednata
kutija sto ja zemal profesorot bila polna so pesok. Koga go sipal
pesokot, toj sekako gi ispolnil site praznini vo teglata. Zaprasal po
tret pat, dali sega e polna teglata, tie povtorno odgovorile potvrdno.
Togas profesorot od pod masa izvadil dve casi so kafe i gi polil vo
teglata. So kafeto se natopil pesokot. Studentite se smeele. Sega,
rekol profesorot, dodeka se smeete, sakam da svatite deka ovaa staklena
tegla go pretstavuva vasiot zivot. Teniskite topcinja se bitnite raboti
vo zivotot: verata, familijata, decata, zdravjeto i drugite raboti sto
mnogu vi znacat. Toa se onie raboti koi go ispolnuvaat vasiot zivot i
dokolku se drugo bi snemalo. Kamencinjata
se vtorite raboti po vaznost: rabotata, kukjata… Pesokot pretstavuva
ostanatite raboti, pretezno malite nesta. Dokolku ja napolnite teglata
samo so pesok, nema da ima mesto za kamencinjata i teniskite topcinja.
Istoto vazi i vo zivotot. Dokolku go potrosite vremeto i energijata na
malite raboti, nikogas nema da imate mesto za onie – bitni raboti. Vodete
griza za rabotite koi se klucni za vasata sreka. Igrajte si so decata.
Najdete vreme da posetite doktor. Izvedete go partnerot na vecera.
Odnesuvajte se kako da imate 18 godini. Sekogas ke imate vreme da ja
iscistite kukata ili isperete kolata. Prvo pogrizete se za teniskite
topcinja, a potoa sledete gi prioritetite, klucni za vasata licna sreka. Edna
studentka dignala raka i go prasala profesorot – a sto e so kafeto
profesore? Toj se nasmeal i odgovoril: "Drago mi e sto go prasavte ova.
Kafeto znaci deka kolku i da mislite deka vasiot zivot e ispolnet i
deka nemate vreme, sekogas ima prostor za edno kafe so vasite
prijateli”.
`Rchenje (i kako protiv nego?)
Osven sto e pricina za nesonica, bracni karanici i razdvoeni posteli,
`rcenjeto e pricina i za mnogu seriozni zdravstveni problemi. Koi se
pricinite za ovaa pojava i kako protiv toa? Dodeka
se borat da zemaat vozduh, `rcacite proizveduvaat intenziven zvuk, koj
e propraten so davenje. Lugeto koi imaat prekini vo disenjeto se
izlozeni na pogolem rizik od srcev i mozocen udar, cesto se zalat na
zamor, glavobolki, nervozni se, imaat poslabo pomnenje i slaba
koncentracija. `Rcenjeto
dopolnitelno se vlosuva so konzumacija na alkohol, razni sedativi,
pusenje, no i prepoln zeludnik. Za da se utvrdi pricinitelot na ovaa
pojava, najvazno e da se napravi dobar otorinolaringoloski pregled koj
vklucuva endoskopija – pregled na gornite disni patista. Situacii
vo koi partnerkata so laktot besno go butka partnerot vo rebrata za da
se svrti na strana ne se nisto novo, mnogumina od nas ja imaat
doziveano. Sepak, ne mu se lutete na svojot partner, bidejki duri 80%
od `rcacite ne se svesni za svoite nokjni zvuci. Problemot mozete da go
resite so nekoi prirodni metodi, a eve nekolku ednostavni soveti: Promenete ja polozbata na spienje,
bidejki `rcenjeto obicno se javuva koga spieme na grb, spienjeto vo
stranicna polozba obicno pomaga. No dokolku `rcenjeto se javuva vo bilo
koja polozba, treba da se obratite kaj lekar. Oslabete.
Debelite luge imaat zdebeleno vratno tkivo, a toa go zgolemuva rizikot
od `rcenje. Dokolku ste debeli, 10% namaluvanje na telesnata tezina
moze da pomogne. Izbegnuvajte alkohol i nekoi lekovi za smiruvanje ili spienje. Site sedativi i alkoholot mozat da bidat pricinitel na `rcenjeto, bidejki go menuvaat normalniot tek na disenjeto. Inhalirajte pred spienje.
Zatnatiot nos moze da bide isto taka pricinitel. Za da ja namalite
zatnatosta, pred spienje vdusivajte parea so pomos na 1-2 etericno
maslo ili mentol. Za
spienjeto da vi bide poprijatno i na vas i na vasiot partner, no i za
da gi izbegnete zdravstvenite problemi, svatete go `rcenjeto seriozno,
a ne kako materijal za shegi ili uste poloso – za karanici so
partnerot. Posovetuvajte se so lekar i trgnete vo presmetka so
neprijatelot na dobriot son.
Sovrseno nesovrseni
Dali
ste perfekcionisti, sekogas prakticni kon sebe i razocarani dokolku
nesto ne e kako sto ke si zamislite? Perfekcionizmot moze da go zarobi
vasiot um, da vlijae na vasata sreka, zadovolstvo i samodoverba. Iako
ne e lesno da se oslobodite od nego, dokolku go reducirate, ke ziveete
mnogu posrekno!
| |